6. november 2019

 

NAŠA OGLEDALA

Življenje nam pogosto ponudi druge ljudi in situacije kot ogledalo nas samih. Da bi preko njihovega vedenja in svoje reakcije nanj uzrli resnico o sebi, o svojem trenutnem stanju zavesti. Prav tako smo lahko mi drugim ogledalo.


Če nas oseba recimo verbalno napade, nam nekaj očita, nas izziva k prepiru, se lahko odzovemo kompulzivno, torej nezavestno, iz svojih ran, svoje nepredelane zgodovine, ali pa zavestno. V prvem primeru se začnemo prepirati do onemoglosti. "Huda kri" vre tudi v nas in čeprav si naš zdravi del osebnosti tega početja ne želi in se morda celo sprašuje, kako to ustaviti, zakaj spet ta reakcija ipd., se ne moremo ustaviti. To nekaj v nas je tako zelo močno, da kar divja na vse strani.


V drugem primeru se zavedamo, da drugi na nas projicira vsebine svojega nezavednega, ki nimajo prav nič opraviti z nami osebno. Situacija, v kateri smo se znašli v komunikaciji s to osebo, je v njenem nezavednem obudila boleč spomin, bolečo izkušnjo, in sprožila verižno reakcijo v celotnem organizmu, ki se navzven kaže kot izbruh jeze, za katero se skrivata žalost in strah. Ko smo sami že zaceljeni, ozdravljeni, integrirani, zavestni, smo to sposobni ločevati in vemo, da reakcija tega človeka ni povezana z nami. Zato ostanemo mirni kot v očesu orkana, ki divja okoli nas, in se glede na situacijo in odnos s to osebo zavestno odločimo, kako bomo reagirali. Odvisno od intenzivnosti izbruha jo lahko objamemo in skušamo pomiriti z bodrečimi besedami, da jo razumemo, imamo radi in da smo tukaj zanjo. Če je izbruh zelo intenziven, lahko počakamo, da se njegova energija izčrpa in osebi predlgamo, naj ta intenzivna čustva prediha. Dih nosi energijo (ne le dovaja kisik v nas in odvaja ogljikov dioksid) in je ključnega pomena za pomiritev in zbranost. Z zavestnim, globinskim dihanjem spet pridemo v tukaj in zdaj. In šele od tu naprej se lahko umirjeno pogovorimo o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo.


To je bil primer neprijetnih ogledal, na srečo pa nam življenje prinaša tudi osebe in situacije, v katerih se zrcali naš (in njihov) napredek v osebnem razvoju, v stanju zavesti. Ko rečemo: "Kakšno čudovito žensko ali kakšnega čudovitega moškega sem spoznala!" In ko naštejemo njene/njegove lastnosti oz. kako jo/ga mi vidimo, pravzaprav govorimo o svojih čudovitih lastnostih. Če ta oseba počne nekaj, kar mi še ne, je to morda znak, da je tudi za nas nastopil čas, da si damo priložnost to uresničiti.


Ozrite se okoli sebe, v svoja ogledala! Kakšen odnos imate z bližnjimi? Kdo so vaši prijatelji? V kakšnem delovnem okolju ste vsakodnevno? Kako preživljate prosti čas? Vse to kaže, kako zavestni ste, na čem še morate delati in na kaj ste lahko ponosni.

 

20. oktober​

ČUDEŽI SE DOGAJAJO!

 

Pred časom sem med jutranjim prebujanjem, ko sem še na tričert v onem svetu, četrt pa že v tem, fizičnem, zaslišala to sporočilo, ki sem ga ob zapisu v dnevnik tudi ilustrirala.


"Čudeži se dogajajo, ko jim dovoliš, da se. Ko se umakneš s svojo voljo, kontrolo, ki izvira iz strahu. Umakni se s poti na stran, sedi na klopco, lezi v travo in glej, kako po poti prihaja rešitev s tako lahkoto in samoumevnostjo, da kar ne moreš verjeti! Kozmična energija poveže vse niti med sabo, vplete vse mogoče osebe, tebi znane in neznane, da sodelujejo pri razrešitvi tvoje situacije oziroma pri preusmeritvi tvojega načrta, ki je bil plod tvojega omejenega uma. Omejenega zato, ker ne vidi celotne slike povezav."

Samo potrdim lahko to Resnico. Bolj ko mi uspe zavestno spustiti en nadzor uma za drugim, več čudežev se mi zgodi kmalu zatem! Uzrem nove ideje, nove možnosti, rešitve. In življenje se pred mojimi očmi kar samo plete, sestavlja v tisto, kar sem si že dolgo predstavljala kot idealno zame.

 

31. avgust 2019

NOVA SMER, NOV ZAČETEK

No, od maja naprej so se mi vremena začela jasniti in odprla so se nova vrata, skozi katera sem z veseljem stopila. V Začetku avgusta sem se naučila novega terapevtskega pristopa, sproščanja stresnih vzorcev iz celičnega spomina. Svojo izkušnjo kot klientko sem opisala na strani, kjer opisujem ta pristop, tukaj pa predstavljam svoje prve izkušnje kot terapevtka.

3 tedni terapevtske prakse sproščanja stresnih vzorcev so za mano in mojimi prostovoljkami/ci. Hvala vsem 24im za 33 tretmajev! 🙏💚 Še vedno se čudim, kako se naše telo odziva na en sam rahel dotik prave točke na meridianih! Podaljša nogo za 2 cm! In ko narediš prav tako rahel kontakt na isto mesto, se po meridianih začnejo sproščati ujete energije vzorca iz vseh mogočih delov telesa. Kot zajezena voda se zlijejo iz stranskih pritokov v glavno reko, vodilni meridian v hrbtenici, navzgor do glave in ven skozi kronsko čakro. Telo med tem rahlo potrzava na različnih mestih, pod kožo se vidi plapolanje energije. Ob takih prizorih veš, da se po tebi pretaka elektrika! ⚡️Žal mi je, da teh momentov nisem mogla posneti. Sicer te senzacije niso tako očitne pri vseh, tako da mislijo, da se pri njih nič ne dogaja, zato pa jaz močno doživljam njihovo čiščenje v svojem energijskem telesu. Začne me recimo trgati v prstu, ki ga držim na kontaktni točki, ali kar v celi roki, kot da bi imela revmo. Nato začutim val energije, ki se zlije ne samo skozi telo klienta, temveč tudi skozi moje energijsko telo, saj se med tretmajem obe telesi prepletata. V tem trenutku moram tudi močno zajeti sapo, kar se ponavadi zgodi tudi pri klientu. Te fenomene mi je izredno zanimivo opazovati!

 

Moji "poskusni zajčki in zajčice" so poročali, da so se hitro zelo globoko umirili, nekaj jih je vmes celo zaspalo, dokler jih nisem potegnila za noge in stopala, s čimer testiram, ali je vzorec še prisoten ali ne. Nekateri so videli barve, se spomnili oseb iz otroštva ali mladosti, s katerimi že desetletja nimajo stikov, neka gospa celo svojega rojstva! Skoraj vsi so bili tisto popoldne, večer zelo utrujeni, morali so prej v posteljo, spali po 10 ur in veliko sanjali. Kot da bi se očistili vse navlake, ki so jo nosili v svojem energijskem polju. Nekateri so imeli tudi zelo simbolične in pomensko bogate sanje, ki so jim nakazale, kaj se je že sčistilo, ali na kaj naj bodo bolj pozorni v svojem vedenju, kaj opustiti. Večina je bila nekaj dni za tretmajem bolj mirna, bolj jim je bilo vseeno za reči, zaradi katerih so se prej še zelo jezili. Ko se ne razjezimo več, nam ostane ogromno energije za bolj pametna opravila.😃 Je pa ena oseba tudi zbolela in dobila visoko vročino, kar je razumela kot dodatno čiščenje telesa od vseh škodljivih snovi. Drugi spet so bili nato polni energije itd. Procesi so še v teku in čas bo pokazal, kaj se je spremenilo.


Teh 33 primerov mi je potrdilo, da je terapija dejansko zelo učinkovita in zelo pripomore pri osebnem razvoju v bolj umirjeno, samozavestno, fokusirano osebo, ki živi v sedanjem trenutku, ne v stalnem obnavljanju preteklega ali v strahovih za prihodnost. 
Veselim se nadaljevanja s temi in novimi osebami, ki so se odločile opustiti staro in zbrale pogum za novo! 🙏💗

 

 

 

Maj 2019

POKVARJENI KOMPAS ALI KAJ DRUGEGA?

Zmeda v meni je vladala cel mesec. Počutila sem se, kot da se mi je pokvaril kompas in zbegano tavam sem in tja, ne da bi vedela, kam naj se usmerim. Izgubila sem svoj cilj, ki je bil veliko let zelo jasen: pomagati ljudem s terapevtskim delom. Če je pomagalo meni, lahko tudi drugim. Vse, kar se naučim in preizkusim, takoj dam naprej v korist drugim. Tako jasno je to bilo. Pred več kot mesecem pa se mi je to moje prizadevanje zazdelo povsem brez veze. Zakaj še jaz, če je skoraj vsak tretji Slovenec/Slovenka alternativni zdravilec (ne me vzeti dobesedno, to je moj občutek, ko prečesavam internetno ponudbo in vidim objave na Facebooku). Kaj naj še novega povem, ponudim, če je vse in še več že tu? Zakaj bi ljudem solila pamet z milijonkrat prežvečenimi modrostmi, ki so znane že tisočletja in jih lahko prebereš v knjigah zelo priznanih gurujev ali poslušaš njihova predavanja na Youtubu, odletiš k njim v Indijo, ZDA, v Estonijo, Nemčijo, na Bali itd. in prineseš domov certifikat, ki Slovencem in Slovenkam dokazuje, da zdaj ti tudi znaš in veš bolje od drugih, ki tega certifikata nimajo. Pa kdo sem jaz v vsem tem morju razni terapevtov in »terapevtov« ter »razsvetljenih« gurujev? Samo res, no! In tako sem izgubila vso voljo po še svojem doprinosu k bolj zdravim in srečnim sodržavljanom.

Izguba smeri. Naj grem na sever, jug, vzhod, zahod, nekam vmes??? Sever je tista smer, po kateri se zaradi sile gravitacije ravna igla na kompasu, da ti pokaže položaj tvoje želene destinacije. Da bi ugotovila, kje v telesu čutim ta sever, uporabim geštalt metodo dela s telesom, da začutim, kam me vleče. Postavim se na sredino sobe in z zaprtimi očmi čakam na zaznavo. Čutim, da ne čutim gravitacije, ne čutim severa, želim lebdeti, se prepustiti zračnim tokovom kot ptica ali kot prazna barka morskim tokovom in valovom. Ni gravitacije in kompas v tem primeru ne more delovati! Ali to pomeni, da sem se znašla v neki drugi sferi bivanja, kjer Newtonova fizika ne velja? V sferi, kjer ni smerokazov, kot smo jih vajeni? Kjer ni več levo, desno, zgoraj, spodaj, znotraj, zunaj? Ja, kako naj se pa potem orientiram???

 

Ha, glej no to besedo! Nikoli prej se nisem zavedela, da je v njej beseda ORIENT, ki pomeni vzhod, to je tam, kjer vzhaja sonce, ki prinaša svetlobo, razsvetljenje teme! Vau! Ali je dejstvo, da sem to opazila v tem trenutku, že samo po sebi znak, da se moram zdaj, ko stari sistem v meni več ne deluje, še bolj usmeriti proti Vzhodu, proti Orientu, od koder prihajajo vse starodavne modrosti o življenju, vse zdravilne in osvobajajoče tehnike? Ajurveda, joga, tantra, budizem, kitajska in japonska medicina, reiki, kabala, Jezusovi nauki, perzijska znanost … Kam drugam naj bi se zahodnjak obrnil po znanje, če ne k vzhajajočemu soncu?

 

Vzhod je moj sever v tej novi sferi!

Moj kompas se ne ravna po severu, temveč po vzhodu! Življenjske modrosti in tehnike z vzhoda predstavljajo osnovo tega kompasa, ker ti pripravijo vsa telesa (energijsko, mentalno, čustveno in fizično) na sprejemanje sporočil iz neskončnega morja vesolja. Te prečistijo, te umirijo, spravijo v stik s sebstvom, ti dvignejo vibracijo zavesti in ti odprejo nova obzorja, nove sfere, ravni bivanja, resničnosti. Na svet, na življenje, na svoje telo, svoje odnose začneš gledati drugače. Tu veljajo drugačne zakonitosti. Ne ravnaš se več po analitičnem, logičnem razmišljanju, temveč po intuiciji, po zaznavanju najsubtilnejših vzgibov v energijskem polju. Zaznavaš različne vibracije energije, različne frekvence in tako čutiš, intuitivno veš, kam se boš usmeril, kam te potegne. Kar je včasih povsem skregano z logiko zavestnega uma in je drugim nemogoče smiselno razložiti, zakaj si se tako odločil. Zdi se povsem »noro«, ko pustiš redno službo, da bi počel nekaj, kar te »pokliče«, kar te resnično osrečuje in tudi koristi drugim. Ko kar zaupaš, da je to prava smer, da to vesoljno morje s svojo, nam nepojmljivo inteligenco že ve, kam te nosi. Z nasmehom na obrazu in v srcu ter ves blažen hodiš po svetu in živiš svojo resnico. Kot na sveže zaljubljen, kateremu se nič ne zdi nemogoče! Greš tja, kjer je prijetno, lepo, kar nekako izstopa po jakosti visoke energijske vibracije, se sveti, te kliče. Preprosto greš TJA, da opraviš tisto, kar ti je namenjeno. Smer v tej sferi bivanja je torej TJA, KAMOR TE VODI TOK ŽIVLJENJA.

 

Če se temu naravnemu toku upiraš in skušaš na silo uporabljati zakonitosti, pravila, navade, načine iz sveta gravitacije, zavestnega uma, delaš proti njemu in proti sebi. Če nisi miren v sebi, ker se je v tebi še prebudil stari prijatelj strah ali dvom, ne moreš popolnoma zaupati, ne moreš se prepustiti valovom vesoljnega morja. Dokler te je strah, si izgubljen, zmeden, brez orient-acije. Kot sem bila jaz nazadnje, v tem prehodnem obdobju v nekaj novega, meni še neznanega. Takrat se pač skušaš oprijeti tistih orodij, ki so ti bolj ali manj uspešno služila do sedaj. Vzameš v roke stari dobri kompas in opaziš, da je igla na njem pokvarjena.    

 

Kako torej živeti?

 

Prepusti se! Ne zanašaj se na svojih 5 čutov, ki te usmerjajo ven, v projicirano realnost!

Usmeri se navznoter, prisluhni s svojimi notranjimi ušesi, glej s svojim notranjim vidom! Kaj tam slišiš in vidiš? Kaj zaznavaš?

Moč in fokus dobiš samo z zaupanjem vase in v vesoljno morje, v informacije ki ti jih nosi.

Opusti strah, vse se ureja v tvoje najvišje dobro!

Ne počni ničesar, kar si že davno prerasla/sel! Ne vračaj se v stare energije!

 

ZAVEDAJ SE!

April 2019

 

NI TREBA, DA JE VEDNO SEKS!

 

Vsi to poznamo: takoj, ko pride trenutek, v katerem sta lahko končno sama, drug z drugim, nekje iz ozadja zaznata pogojni refleks, da je to treba izkoristiti za spolni odnos. Čeprav vsak v sebi zazna tudi to, da mu/ji trenutno sploh ni do tega, ker je utrujen/a ali kako drugače nerazpoložen/a. Oba začutita, da se po vsem tem celodnevnem dokazovanju svojih sposobnosti v službi in kot oče ali mama, verjetno ne bosta zmožna dokazati še v postelji. Dan je bil takoooo prekleto dolg! Vendar oba molčita. Želita drugemu narediti uslugo. Želita vzdrževati odnos, povezanost. V ozadju je tudi strah, da bi si partner/ka poiskal/a užitke drugje. Pri nekaterih parih se je to celo že zgodilo in so to drugemu morda celo povedali, se opravičili, se odločili ostati z njim/njo. V takih primerih je strah še močnejši. Ker so nas tako kondicionirali, programirali, sta prepričana, da je za vzdrževanje vajine povezanosti nujno potreben spolni odnos. Po možnosti vsaj 2 x tedensko, da ustrežeta uradni statistiki. Vendar - ali je to res potrebno?

Seveda ni! Kajti dejansko si oba želita predvsem bližine, topline, dotikov, božanja, objemov, morda samo poljubljanja. Kot otrok, ki v naročju starša najde svoje zatočišče, gnezdo, varnost, mir pred svetom zunaj. Ko je par skupaj na tak način, se v možganih izloča hormon oksitocin, ki se izloča tudi iz materinih prsi, ko doji otroka. Že to nam vse pove! Preplavi celo naše telo, aktivira parasimpatično živčevje, ki nas spravi v popolnoma umirjeno stanje, kot v globoki meditaciji. Vsi mehanizmi simpatičnega živčevja, ki nas požene v akcijo, borbo, stres, beg, so izklopljeni. Telo se končno lahko umiri. Ni se nam treba z ničemer dokazovati. Moškemu ne z erekcijo velikosti Eifflovega stolpa, ki naj po možnosti traja čim dlje, ženska pa ne s strastjo in z vlažnostjo, ki se pojavi samo, če moški odpre njeno srce, ki je vstopna točka do vrat v njen tempelj. In ker se ni treba dokazovati, ker ni cilja, ker je samo sproščeno uživanje v objemu, božanju in ..., sta lahko pristno povezana. Preko dotika, gledanja v oči (ki je sploh izredno pomembno intimno dejanje!), skupnega dihanja med poljubljanjem. S tem drug drugega hranita z energijo, se polnita, bogatita vajin odnos.

Paradoksalno pa je, da se med tem gnezdenjem brez cilja (pri katerem naj bi bila nujno vzburjena in morata nujno priti do orgazma) lahko oba vzburita in si naenkrat resnično želita spolne združitve, saj sta se oba tako zelo globinsko sprostila, da sta pozabila na naporen dan, na svet zunaj in se povezala z vsemi čuti, s pogledi, preko srca. Na tej točki se lahko odločita, ali želita to prijetno bližino podaljšati v sveto združitev, ali pa to pustita za naslednjič, da se v vaju skozi čakanje ogenj še bolj razplamti. Ko na koncu res ne zdržita več in je strast tako močna, da kar planeta drug po drugem! Velja poskusiti. 😘

 

Marec 2019

ZAKAJ SE ŽENSKE SPREMENIMO V FURIJO?

Veliko je odličnih avtorjev in avtoric, ki v svojih knjigah osvetljujejo probleme sodobnega moškega in ženske ter sodobnih parov. Ponujajo seveda tudi možne rešitve. Eden teh avtorjev je žal že pokojni Barry Long. V svoji knjigi »Making Love: Sexual Love The Divine Way«, ki je prvič izšla že leta 1998, doživela pa ogromno ponatisov in prevodov v več jezikov, nam pokaže razloge za stanje, v katerem se nahajamo danes in pravzaprav edini možen izhod in te zablode. To je iskrena, čista in predvsem zavestna telesna ljubezen. Pravzaprav govori o tantričnem ljubljenju, čeprav tega pojma ne omenja. So pa v ozadju njegovih razlag izredno pomembna ezoterična dejstva o delovanju spolne energije, ki so jih poznale starodavne mistične šole, ki so učile seksualno alkimijo (spojitev moške in ženske spolne energije).

 

V prvem poglavju odlično razloži osnovni problem, ki sem ga do pred kratkim nezavedajoč se živela tudi sama, je pa tako močno prisoten v ljudeh, da ga vidim kot en računalniški virus, ki je totalno zmedel prvobitni program, zaradi česar je vse narobe. Tega virusa se je izjemno težko znebiti, vendar se da!

 

Pa poglejmo, kaj pravi. Dragi moški, prosim ne nehaj brati takoj po prvih stavkih! Knjigo je vendar napisal moški, ki že ve, kaj govori! 😉

 

»Osnovno trpljenje ženske, njeno stalno nezadovoljstvo nastane, ker je moški telesno ne doseže več. Ker je seksualno odpovedal v tem smislu, da med spolnim odnosom ne zna in ni sposoben zbrati ali sprožiti najfinejših in najglobljih energij v ženski. Zato je ženska čustveno nenasitna, depresivna, frustrirana, trpi zaradi predmenstrualnih napetosti, ima razne ginekološke bolezni, ki vedno pogosteje vodijo celo v histerektomijo (operativno odstranitev maternice in jajčnikov ali »samo« maternice). Te čudovite božanske energije, ki so tako intenzivne in posebne, ostajajo neodklenjene, neosvobojene v ženski, kar vodi v psihične ali čustvene motnje, ki se sčasoma manifestirajo kot fizične anomalije. Njena maternica ne rojeva le otrok, temveč tudi vse ostalo.

 

Osnovno trpljenje moškega, njegova nestanovitnost in nemir nastaneta, ker je pozabil, kako se ljubi. Opustil je svojo prvotno božansko avtoriteto in izgubil seksualno kontrolo nad seboj. Njegova čustvena ali psihična degeneriranost se odraža v njegovi obsedenosti s spolnostjo. Vsak moški, brez izjeme, je obseden z njo. Kaže se v prisilnem (nevrotičnem) fantaziranju o spolnosti, kroničnem onaniranju, tudi če živi s partnerko, potlačevanju spolnosti, kar vodi v jezo in nasilje, in v univerzalnih simptomih kot sta deloholizem in lov za denarjem. Ta prezaposlenost in kopičenje bogastva kompenzirata njegovo nesposobnost biti dober ljubimec. Pri obeh spolih pa predstavljata zagrinjalo, za katerim skrivata svojo nesposobnost ljubiti ali strah pred ljubeznijo. Zaradi zanemarjanja ljubezni in ženske moški trpi zaradi prezgodnje ejakulacije, občutkov krivde, strahu, dvomov vase, impotence, seksualne zakrnelosti, ki se maskira kot nezainteresiranost za spolnost, seksualne abstinence zaradi potlačenega strahu pred tem, da bi odpovedal, seksualnega hvalisanja in pomanjkanjem pravega znanja s tega področja. Vse to pričakuje od ženske, s čimer še bolj poslabša njeno osnovno nezadovoljstvo in svoj lasten nemir.

Ne glede na to, kako zelo ženska ljubi svojega moškega in mu želi podariti ljubezen, mu noče in ne more dati vseh svojih božanskih energij, če on še ni povsem on sam, cel, integriran, usmerjen v ljubezen. Ker to uspe le izjemno majhnemu številu moških, se prepad trpljenja med moškim in žensko še kar naprej širi.

 

Da bi postal povsem integriran, mora moški sprejeti vase božanske ženske energije, ki jih ženska lahko sprosti samo med pravim oziroma pravilnim fizičnim ljubljenjem. Moški jo mora v prvi vrsti dovolj ljubiti. To pomeni, da jo med ljubljenjem božansko oziroma nesebično ljubi. Sposoben mora biti sprejeti dovolj ljubezni v svojem telesu in jo tudi izraziti, da bi lahko dosegel njen najvišji del (ki se nahaja na vrhu nožnice, op. R.M.), jo dovolj ljubiti, da bi ona lahko sprostila te božanske energije v svojem jedru globoko v sebi. Sposobnost, ljubiti žensko na tak način, je avtoriteta, ki jo je moški izgubil, njegova edina prava avtoriteta nad žensko ...«

Februar 2019

DRAGA ŽENSKA, ČAS JE, DA POZDRAVIŠ SVOJ ODNOS DO SPOLNOSTI IN SE ZAVEŠ SVOJE NOTRANJE MOČI!

 

Zakaj ima toliko žensk pri nas moten odnos do svojega intimnega dela telesa in posledično do spolnosti? Če si brala sociološko študijo Milene Miklavčič "Ogenj, rit in kače niso za igrače", potem ti je bilo že po prvih 30 straneh (če si zmogla prebrati te grozljive opise) jasno, da pravzaprav ne more biti drugače. To, kar so doživljale naše prednice samo 2 generaciji nazaj, je zapisano v naših genih, v naših maternicah in nožnici! Čas je, da se tega osvobodimo in nehamo prenašati naprej na svoje hčerke!

 

Čas je za zdrav odnos do svojega telesa, za zdravo ženstvenost, zdravo in izpolnjujočo spolnost! 

 

Čas je za zdravljenje naše joni (sanskritska beseda za ženske spolne organe), našega svetišča, ki je bilo skozi tisočletja vedno znova oskrunjeno, travmatizirano. V slovenščini niti nimamo ene same besede, ki bi zaobjela njegovo celoto. V angleščini se uporablja "womb", v nemščini "Schoß". Zato bom uporabljala kar besedo joni.

 

Čas je za ozdravitev od sramu, občutkov krivde, napačnih programov, kako živeti spolnost.

 

Čas je, da se ženske zavemo, da naša moč prihaja iz notranjosti našega telesa, iz naše joni, iz ženske energije, ne pa iz posnemanja moškega načina vedenja!

 

Feminizem nas je naučil biti enakovredne moškemu, zaradi česar smo prevzele moški način obnašanja. Vendar to ni prava pot do resnične ženskosti! Na tak način ne moremo biti pristno ženske, moški pa ob nas ne more biti resnično moški. Zato je v partnerstvih danes vse narobe, kar zelo negativno vpliva tudi na naše otroke, saj jim posredujemo izkrivljene vzorce vloge moškega in ženske.

 

Namesto, da se na vse pretege trudimo biti sexy in iz sebe delamo vlačuge, ker mislimo, da bomo samo tako pritegnile moškega in ga tudi obdržale, se raje začnimo zavedati naše od narave dane notranje moči, ki jo med drugim nosimo tudi v joni! Če ta del našega telesa lahko ustvari novo življenje in ga rodi v svet, potem je sposoben dati še marsikaj drugega!

 

Ne potrebujemo sexy spodnjega perila, temveč zavedanje sebe in znanje o tem, kako lahko uporabimo spolno energijo za svoj razcvet, večjo samozavest, telesno zdravje, ohranjanje vitalnosti in dobrega počutja globoko v starost. Uporabimo jo lahko za večjo kreativnost, radost in konec koncev svobodo tudi od moških, če tako nanese! 😃

 

Objavljam tudi misli t.i. "Moon PriestessSonje Shradhe Devi, saj pričajo o tem, kar opažam tudi sama:

"Last summer I held a Yoni Healing ritual in the womens space of a 5 day festival.
When I arrived to teach my workshop I was shocked to discover just how many women were there lining up for a Yoni Healing workshop…seriously the tent was bursting at the seams.
You cannot help but wonder …why are sooo many women choosing to be squeezed into a hot tent ( it was a steamy day) when they could have been at any number of other activities at that moment?
What this says to me is that...
A whole lot of women are becoming aware of the need for sexual healing.
Not all these women coming to the workshop would have experienced ‘actual hands on’ sexual trauma.
Many women, like myself, have found that the lack of education in our formative years on how to feel and relate and respect our own bodies created a great deal of confusion and disconnection in our bodies and our relationships and our lives. 
Without a good grounding in loving self connection (which ideally would be modeled to us and/or taught to us at a young age) many women find themselves flailing about trying to ‘get’ an experience of love through sex, quite literally looking for love in all the wrong places and attracting crap situations, playing out destructive patterns, compensating with addiction, hating their own bodies etc.

For women growing up in an environment where sex is everywhere, but in forms totally divorced from meaning and spirit, is there any wonder that women feel traumatized? These influences may be subtler than textbook sexual abuse, but it still hurts. It still has the power to divorce women from her ability to feel good about herself, happy in her body and connected to her sexual energy and feminine body in a nourishing way.

Hence so many women lining up at the Yoni Healing tent even though they are scared of what might happen in there. It has gotten to the point when many women are aware enough to know that there must be something more and they are willing to try something, anything, that will create changes.

So this also tells me that WOMEN ARE READY TO HEAL!

Woo hoo! This really is good news!

Women are choosing to take the time to heal, this is a wonderful thing for ALL of us. The process of healing is the process of coming back to wholeness, of creating healthy and loving sexuality,

This is also the kind of inner work that allows us to attract and create the kinds of sexual experiences that nourish and awaken.

Loving relationships= happy families = less trauma and acting out and drama and more trauma..

When we bring the vibration of love into our bodies, and create relationships based on mutual honour, this brings healing to the world in a profound way.

In a world where sex is sold and at the same time devalued, creating high vibrational sexual experiences is a radical and beautiful way to create a new paradigm.

For many of us, this begins with really understanding the ways we have dishonoured ourselves, it involves going through the grief and sadness and mining the gold in our vulnerability. In that yoni healing ritual there were many tears, its these tears that wash us clean and leave us open to create a new story.

As a woman who travels the world holding womens healing rituals, I am so deeply touched by the courage and beauty I witness as this transformation happens.

Its happening ladies..."

 

Če tudi ti čutiš, da je prišel tvoj čas za očiščenje in oživitev svojega svetišča in svoje ženskosti, si dobrodošla na moj coaching za ženske in terapevtsko masažo celega telesa, vključno z joni. 💜

Maj 2018 

Z ŽENO ŽE DOLGO NISVA IMELA SPOLNIH ODNOSOV

Tako potoži praktično vsak poročen moški, ki pride na spoznavno srečanje z menoj pred prijavo na terapevtsko tantrično masažo. In da ne bo pomote! To niso samo starejši gospodje, ki so v zakonu že desetletja! Ne, med njimi je veliko mlajših moških v svojih 30ih, začetku 40ih, ki po nekaj letih bolj ali manj rutinskega seksa in spodletelih poskusov posnemanja idej iz pornografskih videov ne vedo več, kako bi popestrili svoje posteljno življenje s partnerko. Imajo jo radi, še vedno se jim zdi zelo privlačna in nočejo je prevarati, saj se zavedajo, da to ni rešitev. Tako začnejo iskati neko srednjo, še sprejemljivo pot do užitkov najprej zase, kasneje pa morda še za partnerko, saj se nadejajo, da se bodo skozi masažo na sebi naučili novih načinov za zadovoljevanje svojih in partneričinih potreb. Take najraje sprejmem, saj prav v tem vidim svoje poslanstvo: pomagati parom, da se naučijo te starodavne umetnosti svete seksualnosti, ki ponuja vrsto načinov za globljo intimnost in povezanost na vseh ravneh.

 

Vendar se žal le v redkih primerih zgodi, da moški ženi zaupa, kje je bil, ali, da tovrstno masažo priporoča tudi njej. Strah ga je, da bo to razumela kot potrditev, da "ni dovolj dobra" zanj, da je z njo nekaj narobe, da je ne ljubi več, da jo je pravzaprav prevaral. Kot ženska lahko razumem njihov strah. Tudi jaz bi se tako počutila in tako razmišljala, če mi partner ne bi že prej zaupal, kaj namerava in s kakšnimi nameni bi rad šel na masažo, pa čeprav terapevtsko, ne tisto s "srečnim koncem". Kajti, če sta se sposobna razumno in sočutno pogovarjati o svojih željah in potrebah, pomeni, da si zaupata, da nimata skrivnosti drug pred drugim, ker se v odnosu počutita varna. Torej med vama že je globoka intima, ki po izvoru besede pomeni stanje brez strahu, le da sta na področju spolnosti prišla do točke, ko ne vesta več naprej, saj se kljub ljubezni med vama vse bolj ali manj ponavlja in ni več potrebne vznemirjenosti, poželenja. Nič več ni tako, kot je bilo na začetku, ko sta bila sveže zaljubljena in polna hormonov. Dragi moški, draga ženska, tako tudi nikoli več ne bo! Lahko pa je še mnogo lepše in povsem drugačne kvalitete! Samo upati si je treba in stopiti v neznano, se naučiti nekaj novega! Opustiti je treba prepričanja o tem, kakšna naj bi bila spolnost. Katoliška cerkev jo je pred dva tisoč leti proglasila za greh, razen v primeru, ko je bila namenjena razmnoževanju. Vse ostalo, namenjeno zgolj uživanju, pa naj bi bilo grdo, umazano, nespodobno. Sodobni mediji gredo v drugo skrajnost in seksualizirajo prav vse. Golo telo je postalo že povsem nezanimivo, pa četudi ti skoči v oči iz jumbo plakata. Razen če je izven standardov "normalnega". Takrat še ostane naš pogled na podobi več kot sekundo. In ko na koncu dneva vidiš svojo partnerko ali partnerja pred sabo golega, je to samo še ena od podob, ki si jih hočeš nočeš danes moral/a uzreti. Kako te bo še vzburila njena/njegova (zunanja) lepota? To je tako, kot če bi vam vsak dan na vsakem koraku ponujali vašo najljubšo jed. In ko bi prišli domov, bi jo dobili na mizo. "O, ne! Ne že spet", bi rekli čez nekaj časa. "Dolgčas, dajmo probat nekaj drugega!" Ko poskusite to drugo, je čez nekaj časa spet dolgčas. In tako v nedogled. Tako postanete vedno nezadovolj(e)ni konzument.

O, ko bi vedeli, kakšen čudovit inštrument imate pod to zunanjo pojavnostjo telesa! Kaj vse vam lahko nudi, če poznate prave načine, da iz njega privabite najčudovitejše tone in melodije! Že malo bolj tenkočutni partnerji to vedo in uporabljajo sami po sebi, vendar tudi ti lahko še izpopolnijo svoje naravne danosti. Tantrične in taoistične tehnike ponujajo celo vrsto učinkovitih načinov za zavestno upravljanje svojega diha, energije v telesu, kroženje energije med partnerjema itd. Z njimi lahko celo vplivamo na izločanje hormonov (serotonin, dopamin, oksitocin, testosteron itd.).

 

Dotik telesa ljubljene osebe postane umetnost, ki obema nudi skrajno globoke, ekstatične užitke. V takem spolnem odnosu je pomembno uživanje na poti, ne čim prej doseči cilj (orgazem). Spolnost je v tantri povzdignjena v nekaj svetega, kar plemeniti oba partnerja, celo omogoča najboljše v obeh. Izniči polarnosti in iz dveh naredi eno. Ko sta jin in jang v ravnovesju, smo v stanju, ki mu rečejo tao. Tao ljubezni.

 

Vse našteto in še več je verjetno dovolj dober razlog, da se oba družno ozreta za tako pomembnimi znanji in spremenita ne samo svoje spolno življenje, temveč življenje nasploh! Skozi tako izpolnjujoče spolne odnose, ki so lahko sicer redki, vendar takrat resnično kvalitetni, bosta bolj zdrava, polna energije, notranje moči, sijoča, samozavestna, bolj odporna na stres in t.i. "negativne" ljudi. Kamorkoli bosta prišla, bosta ljudem prinesla neko posebno radost, ki izvira iz zaljubljenosti v življenje, v drug drugega. Zgled bosta svojim otrokom, da se bodo ti počutili bolj svobodni, ljubljeni, odprti za vse novo, zdravi. In kot taki bodo nekoč sami lahko imeli enako izpolnjujoč odnos brez strahu in drame.

Zato ponovno čestitam vsem, ki so te ovire v svoji glavi že premagali, stopili iz tabuja, ki so nam ga umetno vsilili, zato da bi imeli kontrolo nad spolno energijo, ki je energija kreacije!

 

Čas je, da si to kontrolo pridobimo nazaj v svoje roke! Da začnemo uživati na zdrav način, iz svojih lastnih, globokih potreb, ne iz umetnih potreb programov, ki nam jih nalagajo od rojstva naprej.

 

Še o enem predsodku bi rada spregovorila. Nekateri moški so namreč mnenja, da je njihova partnerka preveč konzervativna, sramežljiva, zavrta in ni šans, da bi jo pripravili do obiska terapevtske tantrične masaže ali celo coachinga za pare, v katerih jih naučim raznih tehnik zavestnega upravljanja diha in mišic, čudovitih ritualov in erotične tantrične masaže. Kot se je pokazalo, to v večini primerov sploh ne drži! Ženske s(m)o še kako pripravljene preizkusiti nekaj novega, ker je tudi nam v običajni spolnosti dolgčas oziroma nam ni všeč, da se le ta izvaja kot športna panoga! Samo povedati si ne upajo na glas, zaradi prej omenjenih prepričanj, da se to ne spodobi.

 

Žal je pa tudi mnogo žensk (pa tudi moških), ki v svojem celičnem spominu, predvsem v svojih spolnih organih, nosijo potlačen spomin na hude zlorabe, ki so se jim zgodile v otroštvu in rani mladosti, spomin na razna travmatična doživetja v spolnem odnosu z moškim(i) v preteklosti. V sebi nosijo razne strahove, ki jih ovirajo, da bi se resnično odprle in se prepustile. Velikokrat se še same ne zavedajo, kaj je tisto, kar jih dela tako zaprte in hladne. In če partner ni dovolj nežen, potrpežljiv, tenkočuten, je lahko vse še huje.

 

Dragi moški, niste vi odgovorni za to, kaj se jim je zgodilo v preteklosti, lahko jim pa sedaj zavestno in ljubeče pomagate, da gredo v proces ozaveščanja teh travm in strahov tudi oz. predvsem s pomočjo terapevtske tantrične masaže. Poiskalo me je že veliko žensk, ki so se pogumno podale v raziskovanje skrivnosti svojega telesa. Med terapijo so šle skozi hudo fizično bolečino, ki so jo čutile v področju trebuha in v nožnici. Poimenovale so zlo, ki jim je bilo povzročeno in ga premagale ter se osvobodile. Seveda pa je pot do zaupanja v moškega, tudi če ga imajo še tako rade, in do popolne predaje še dolga. Tudi tu vas še kako potrebujejo! Zato pa ste s prav to žensko, da ji povrnete zaupanje v moške! Ne jo še bolj poniževati s tem, da jo označite za zavrto, hladno ali konzervativno. Raje ji s svojo tenkočutnostjo, nežnostjo, sočutjem, ljubeznijo, potrpežljivostjo odprite možnosti za ozdravitev! S tem boste ozdravili tudi sebe in vajin odnos!

 

V obeh primerih pa boste lahko rekli:

"Že dolgo nisva imela tako kvalitetnih spolnih odnosov!"

Avgust 2017

 

VČASIH JE DOBRO SPREMENITI PERSPEKTIVO! 

 

Ko ne vemo, zakaj smo obtičali v neki neugodni situaciji, ko se nam neprestano ponavljajo enake neprijetnosti, ponavljajo isti vzorci, je dobro spremeniti perspektivo nase, na svoje življenje. 
Gestalt psihoterapevtsko svetovanje nudi prav to: spremenjeno perspektivo, pogled nase iz druge zorne točke kot smo je vajeni. To nam odpre pogled na popolnoma drugačno sliko o sebi, ki je včasih lahko tudi boleča, vendar nam pomaga ozavestiti vzrok težave ter nam hkrati ponudi rešitev. Naj navedem primer ene od strank, ki so poiskale mojo pomoč.
Gospa blizu petdesetih, ki je pred letom prebolela raka dojk, je skozi to izkušnjo prišla do ugotovitve, da ji je ta bolezen želela sporočiti, da počne nekaj zelo narobe in jo to lahko stane življenja. Sama nikakor ni uspela videti, kaj bi to bilo. Kajti ko gledamo nase iz vedno iste točke, to seveda ne gre. 
Ko mi je pripovedovala o svojem življenju, je večkrat povedala, da jo "bo ta služba ubila". Bila je direktorica pomembnega inštituta in nosila je veliko odgovornost. Imela je dva doktorata, družino, dva skoraj polnoletna otroka. Razdajala se je na vse konce, kolikor je mogla. 
Ker je ta stavek "služba me bo ubila" ponavljala kot mantro, sem ga uporabila za preizkus spremembe perspektive z metodo "nasprotni stol".
Ponudila sem ji, da sede na drug stol in se vživi v vlogo "službe". Na enem stolu torej sedi ona kot oseba, ki hodi v službo, ki jo ubija, na drugi strani pa sedi "služba", ki tej osebi govori iz svoje perspektive.
Zaprla je oči in začela govoriti v prvi osebi, kot "služba". To, kar je povedala, je bilo tako zelo nepričakovano in drugačno od njenega prepričanja, da jo je do konca pretreslo in ji odprlo oči za srž njene težave. "Služba" ji je namreč vrgla v obraz, da si ona samo domišlja, da je tako pomembna in nenadomestljiva. Da so v času njene bolniške sodelavci vse zmogli sami in inštitut vodili normalno naprej. In v tem stilu še nekaj krepkih resnic. Ko se je presedla nazaj na svoj stol, zamenjala vlogo in postala ona sama, je planila v jok, saj ni mogla kar tako sprejeti, kar je ravnokar slišala iz svojega nezavednega. Vprašala sem jo, kako se sedaj počuti. Rekla je, da se počuti tako majhno in nepomembno, da sploh ne zna pokazati, kako. Da ta resnica tako boli, da ne ve, kam bi se skrila pred seboj. Ko se je malo umirila, sva začeli raziskovati, kako je prišlo do tako izkrivljenega pogleda na svojo vlogo, ki jo je živela od otroštva dalje. Ker je na začetku govorila tudi o svojem odnosu z očetom v otroštvu in mladosti pa vse do sedaj (z družino živijo celo v isti hiši), so se pokazale vzporednice. Ker ji je oče vedno dajal občutek, da ni tako ljubljena kot njen starejši brat, si je ves čas na vse pretege prizadevala, da bi mu dokazala, da je vredna njegove ljubezni in spoštovanja. Vedno je bila odlična učenka, naredila dva doktorata, imela vedno odlične pozicije v službi, ustvarila svojo družino itd., oče pa ji kljub vsemu nikoli ni dal potrditve, da je dobra, da jo ceni, jo ima rad. Iz njene dosedanje perspektive nikoli ni bila dovolj dobra zanj in predvsem zase. Zato se je tako naprezala. In ravno ta bolečina zaradi neljubljenosti je bila vzrok izgubljanju energije, vzrok njeni hudi bolezni. Zdaj se ji je to razkrilo v zelo jasni podobi. Morala se je videti in slišati iz druge perspektive, da je dojela, da je takšna kot je dovolj. Da se lahko ima rada takšna kot je. Da lahko dela tudi mnogo manj in bo še vedno dobra. In to je bistvo: DA SE IMAMO RADI, SE SPREJEMAMO TAKŠNE KOT SMO. Ne glede na pričakovanja drugih. To naj bo njihov problem.

Junij 2017

IZGUBLJANJE ENERGIJE IN KAKO SI JO PRIDOBIMO NAZAJ

Ste že kdaj razmišljali, s čim porabite največ energije? (Pomislite za trenutek, preden berete dalje. (...)

 

Največ energije izgubimo s tem, ko želimo ugajati drugim ne samo z videzom, temveč v vsem, kar počnemo. Naš notranji nadzornik, kritik, ocenjevalec je na delu od jutra do večera. Pomislite, kolikokrat na dan slišite njegov glas, čutite njegov prijem, ki vas potegne nazaj, ko se vam ravno zahoče, da bi recimo na glas žvižgali ali peli po ulici, ko bi kdaj od veselja kar poskočili, zaplesali na javnem mestu, objeli mimoidočega, z roko pobožali ciprese ob cesti, kjer hodi veliko ljudi, ker je to tak super prijeten občutek na dlaneh! Ali si sezuli čevlje in nogavice, ko vam postane prevroče in šli bosi naprej in in in in ..... Zakaj raje zatremo potrebe svojega telesa in duše, se potegnemo nazaj in se vedemo "primerno", "civilizirano", "kulturno", če nas to utesnjuje, nas onemogoča, nas dela lesene, trde, bolne, nežive, nesrečne?! Saj s tem ne bi nikomur škodovali, ga prizadeli, pravzaprav tudi drugemu želimo, da bi se obnašal tako, da mu bo lepo. 

Odgovor je s psihološkega stališča jasen: tako smo bili vzgojeni, to je naš veliki nadjaz, zelo močna energija, ki v sebi nosi vse, kar smo od rojstva naprej hočeš nočeš srkali vase: zapovedi, prepovedi, pravila, navade, ... ali z eno besedo kulturo obnašanja. Od otroštva naprej vlada nad nami in nas vodi. A tudi zelo ovira pri tem, da bi bili svobodni, veseli, srečni, zdravi. 
Res je, veliko norm je že odpadlo, lahko smo veliko bolj sproščeni, kot so bili naši starši, stari starši in rodovi pred njimi, ki so v prejšnjih stoletjih prevzeli "dvorno" vedenje (v nemščini "höfliches" Benehmen) za merilo lepega obnašanja. 
Kako naj torej dosežemo, da bomo sproščeno sledili svojim notranjim impulzom in bili hkrati "kulturni", uvidevni do drugih? Ne več poslušali svojega notranjega nadzornika, ga ignorirali? Ni lahko, vendar se da. Najprej pa moramo priti v stik s sabo, s svojimi dejanskimi potrebami, ne temi, ki nam jih vceplja zunanji svet. Meditacija, čuječnost (ko prisluhnemo svojemu notranjemu glasu) je lahko pri tem podvigu dober prijatelj. Stik z naravo, sprehajanje v gozdu, samota. Vse to pomaga. In na vsem lepem se opaziš, kako ob prometni ulici med hojo božaš ciprese, po sprehajalni poti hodiš bos, ker je trava še malo rosna in tvoji podplati uživajo v tem. In tako polno živiš! Preizkusi se! V naslednjih dneh zavestno ignoriraj nadzornika, bodi "poreden" otrok! In opazuj, koliko energije imaš naenkrat! :)

Maj 2017

VZROK STALNEGA PRITOŽEVANJA IN KAKO GA LAHKO ODPRAVIMO


Obstajajo trije tipi pritoževalcev:


1. tip je nezadovoljnež, ki ga ne zanima mnenje drugega, kaj lahko naredi, da bi mu bilo bolje. Pritožuje se, vendar zavrača pomoč. 
2. tip je iskalec simpatije, ki verjame, da se mu dogaja vse najhujše na tem svetu. Od drugih pričakuje samo tolažbo.
3. tip je kronični pritoževalec. Neprestano se pritožuje čez isto zadevo ali osebo.

 

Vedno, ko se pritožujemo, se v možganih vzdraži na tisoče živčnih celic, ki se med seboj povežejo v mrežo. Večkrat ko se pritožujemo, bolj se ta mreža, te nevronske poti utrjujejo. Tako je z vsako navado, dobro ali slabo. Um se sčasoma navadi na aktivacijo vedno iste nevronalne mreže, ko reagira na ponavljajoče se situacije. 
Zato je zelo pomembno, da se zaveš svojega vedenjskega vzorca pritoževanja, vendar se zaradi tega ne obsojaj. Raje nadomesti navado pritoževanja z novo navado in sicer z izražanjem HVALEŽNOSTI. Pogoj za to je usmerjanje pozornosti na pozitivno. Čez cel dan išči pozitivne, lepe stvari, lastnosti in se že sproti zavestno zahvali, da so. Na koncu dneva v mislih preleti dan in se zahvali za tisto, kar ti je najbolj ostalo v spominu. 
Le tako se bo prejšnja nevronska mreža, ki je služila pritoževanju, počasi razpustila, saj ne bo več dobivala energije, ne bo več aktivirana. Ustvari si nove poti v možganih, take, ki vodijo v radost in zadovoljnost z življenjem! :)

 

Februar 2017

NAPAKE, KI TO NISO

Vsem se nam dogaja, da tu in tam v kakšni situaciji nepremišljeno, intuitivno reagiramo. Kmalu zatem se pokaže rezultat naše spontane odločitve. Včasih je prijeten in razveseljujoč in veseli smo, da nismo razumsko analizirali in pretehtavali, ali je to za nas dobro ali ne. Ker smo sledili notranjemu impulzu, intuiciji, nezavednemu vzgibu ali kakor koli že želite to poimenovati, smo pridobili in nam je zdaj še lepše kot prej. Kaj si človek želi boljšega?

 

Rezultat naše spontane odločitve pa je včasih lahko tudi manj prijeten ali celo zelo neprijeten. Izgubimo lahko prijatelja, partnerja, denar, službo, stranke itd. Vendar je izid neugoden samo na prvi pogled. Na površini, na prvo žogo, kot rečemo, se zdi kot največja napaka, ki smo jo lahko storili. Obžalujemo odločitev, tolčemo se po glavi, se jezimo nase ali smo žalostni. Prepričani smo, da smo naredili veliko napako.

 

Toda temu ni čisto tako. Naše nezavedno natančno ve, zakaj nas je porinilo v to odločitev. Zato se moramo v takih primerih nujno vprašati:

- Zakaj sem tako reagiral/a?

- Ali sem s tem hotel/a čemu izogniti?

- Kaj mi ta situacija hoče povedati? Kaj se moram jaz ali druga oseba/osebe naučiti iz nje?

- Katere nove priložnosti se mi zaradi tega odpirajo?

- Katere sile v meni je aktiviral ta izid? Morda moje speče talente, ki sem jih doslej zanikal/a? Ker sem živel/a v coni udobja in nisem naredil/a vsega, kar zmorem?

 

Če smo res iskreni do sebi in si vzamemo čas za analizo, bomo kmalu ugotovili, da je bilo vse prav, da je to pravzaprav najboljše, kar smo lahko storili. Ker nam je to dejansko odprlo nova vrata, nove priložnosti, aktiviralo v nas tiste prezrte, zanemarjene talente (imenovane tudi "sence"), ki jih zdaj moramo aktivirati, da naredimo iz sebe ali iz naših odnosov najboljše možno, da celo presežemo sami sebe. (Da spoznamo nove ljudi, nova okolja, da začnemo misliti drugačne misli, čutiti in doživljati drugačna čustva. In s tem dvignemo tudi vibracijo svoje energije na višji nivo.

 

Zato bodimo spontani, poslušajmo svojo intuicijo, sledimo svojim vzgibom in naredimo, kar nas prešine! Ni napak, je samo učenje!

November 2016

 

O MOŠKEM ČUSTVOVANJU

Psihologi so ugotovili, da dečki v povprečju izražajo celo več čustvenih stanj kot deklice, kar se pa z odraščanjem bistveno spremeni. Fantje so pod vplivom zahodne kulture po večini še vedno prisiljeni v zanikanje svojih pristnih čustev. Pokazati žalost strah, sram, krivdo, obup, osamljenost je za fante žal še vedno neprimerno, saj so takoj tarča posmeha vrstnikov ali celo odraslih. Takoj so "mevže", "cmere" ali pa kar "pedri", saj se s to oznako enostavno pomete vse, kar ni dovolj moško. Biti žalosten ali prestrašen enostavno ne velja za "moške" lastnosti. Tako se z leti naučijo v kali zatreti čustva, ki bi izdajala njihovo "šibkost", oz. jih zamaskirati z jezo in agresivnostjo do drugih (če so ekstrovertirani) ali do sebe samega (če so introvertirani), kar vodi v razne odvisnosti in bolezni (srce, rak, avto imune bolezni itd.). Če takega moškega vprašaš, kako se počuti, največkrat sploh ne bo razumel vprašanja, kaj šele, da bi znal čustvo poimenovati. V najboljšem primeru bo rekel "slabo" ali povedal, kaj je povzročilo to čustveno stanje, ki mu ne ve imena, kaj več pa ne. Obstajajo pa tudi večni olepševalci dejanskega počutja, od katerih na vprašanje "Kako si" dobiš vedno isti odgovor: "Super sem. Vse je ok." To je od vseh najbolj rizična skupina. To so tisti, ki se jim na vsem lepem "utrga film" in svoje dolga leta zatrte frustracije sprostijo skozi orožje ter ubijejo ali sebe ali druge.

Zato se, dragi moški, začnite vsak dan po malem ozirati vase, prisluhnite dogajanju v sebi. Vprašajte se, katero čustvo se dejansko skriva za jezo, ki jo občutite. Naredite lahko enotedenski preizkus in poskušajte na vljudnostno vprašanje: "Kako si" odgovoriti iskreno, ne avtomatično. Če na začetku ne boste zmogli dovolj poguma, to izreči na glas, si odgovorite vsaj v mislih, v sebi, da se boste slišali. In sploh ni nujno, da gre za t.i. negativna čustva. Lahko se zgodi, da se kakšno jutro počutite blaženi, ker vas je recimo hčerkica objela, dala lupčka in vam rekla: "Oči, l(r)ada te imam", ko ste jo zjutraj nahranili, oblekli in odpeljali v vrtec ter ji zaželeli, naj se lepo ima. Zakaj zaboga ne bi tega povedali sodelavcem in sodelavkam v službi?! Ali bo zaradi tega trpel vaš ugled zanesljivega racionalnega vodje?

Dejstvo je, da bi morali očetje začeti dajati otrokom obeh spolov zgled moškega, ki zna biti tako odločen, pogumen, neustrašen ... kot tudi čuteč. Pokažite žalost, ko ste žalostni in izrazite tudi druga čustva. Povejte otroku: "Žalosten/vesel sem, ker ..." ali "Strah me je ..." Tako boste tudi otroku dali priložnost, da bo izrazil svoja čustva. Da bo ostal v stiku s sabo, da bo ostal zdrav na vseh nivojih. Da bo kot odrasel lahko imel kvalitetne odnose z drugimi odraslimi. POGUM, DRAGI MOŠKI!

Oktober 2016

KAKO SPREMENITI NAČIN RAZMIŠLJANJA? OSREDOTOČITE SE NA REŠITEV, NE NA TEŽAVO!


Iz kvantne fizike vemo, da gre energija tja, kamor jo usmerimo. Naše misli in čustva so energija. Ko se tega zavemo, nam ne sme več biti vseeno, kakšne misli se nam pletejo po glavi, kako razmišljamo o sebi, ljudeh, s katerimi delamo, živimo. Niti malo ni vseeno, kako gledamo na situacije, ki nam prihajajo v življenje, ker na njih hote ali nehote vplivamo z načinom razmišljanja: je to optimistično, pozitivno, ali pesimistično, negativno? Negativne misli imajo izredno nizko vibracijo, tako, da včasih že kar fizično čutimo, kako nas "vleče dol" ali se počutimo, kot da bi se skozi življenje prebijali skozi neko gosto snov, komaj komaj. 
Prav nasprotno pa imajo pozitivne misli, zaupanje v ugodno rešitev visoko vibracijo in počutimo se lahki. Vsi poznamo občutke sreče, ko nas kar nosi po zraku od "visokih občutkov". To je ta visoka vibracija energije v nas! In ni nam treba čakati, da nam bodo drugi prinesli te vibracije! Lahko si jih vsakodnevno ustvarjamo sami, s tem ko se začnemo zavedati svojih trenutnih misli in občutkov. Dobesedno natrenirati moramo svoje možgane, ki so bili do sedaj vajeni drugače delovati. 
Lahko si nastavite zvonjenje na telefonu, ki vas bo spomnilo, da je zdaj čas za zavedanje. Pojdite vase in si prisluhnite, opazujte svoje misli, svoje počutje v trebuhu. Opazujte, kako dihate: z zgornjim delom pljuč (znak stresa) ali s celim trebuhom (sproščenost)? Če opazite prvo, zavestno dihajte s trebuhom.

ČE ZAZNATE NEGATIVNE MISLI:
1. Takoj poiščite pozitivno nasprotje, ki pa naj ne vsebuje nikalnic (Narobe: Ne bom zbolel/a. Prav: Zdrava sem in bom še naprej.). 
2. Živo si predstavljajte to stanje, to rešitev: kako se počutite ob takem rezultatu? Kako živite, kaj vse lahko počnete? Itd. Bolj živo kot si boste predstavljali, bolj ko boste to vizijo povezali s čustvi, bolj bo delovala!

 

KAJ ŠE LAHKO NAREDITE, KO IMATE DOLOČENO TEŽAVO, PROBLEM? 
Ne osredotočite se na problem, ne namenjajte mu vse pozornosti, ne "hranite" ga, ne razbijajte si glave noč in dan, temveč v mislih poiščite nasprotni pol, torej najugodnejšo rešitev to situacijo, se pravi najvišjo vibracijo energije. Univerzalni zakon privlačnosti pravi: energija gre tja, kamor jo usmerjamo in celo priteguje k sebi še več energije (in osebe) s to vibracijo.

 

NAREDITE PREPROST PREIZKUS:
Vzemite nekoliko težji stol in ga postavite predse. Glejte, osredotočite svoj pogled na sredino sedala stola in si zamislite, da tam sedi vaš problem. Sedaj stol dvignite in si zapomnite, kako občutite njegovo težo. Spustite ga nazaj na tla.
Sedaj spet poglejte stol, vendar usmerite pogled (energijo) na vrh naslonjala in si zamislite, da je tam zgoraj rešitev tega problema. Spet dvignite stol in ves čas glejte v to točko. Občutite njegovo težo. 
Ne berite naprej, dokler ne naredite tega preizkusa, ker boste v nadaljevanju prebrali, kaj se zgodi!

PREIZKUS ................................................................................................................................................................................................................................
....................................................................................................................................................................................................................................................

Namreč: 
Ko osredotočimo pogled na problem, se nam zdi stol težji kot v drugem primeru, ko se osredotočimo na rešitev! In to je ključ za vse naše delovanje!
Kajti če vso svojo energijo dlje časa usmerjamo v problem, se bo ta samo še okrepil in bo dolgotrajen, če pa ohranjamo visoko vibracijo "višine naslonjala", torej rešitve, končnega rezultata, bomo okrepili tovrstno energijo in problem se bo razrešil skorajda sam od sebe. Pravzaprav se bomo z izgubo strahu odprli za nove možnosti, nov pogled na zadevo. Ideje, kako rešiti nastalo situacijo, se bodo pojavile kar same od sebe.

Ta sprememba perspektive, načina razmišljanja vam bo spremenila življenje! Preizkušeno in živeto! :)

 

September 2016

O POMEMBNOSTI ZAKLJUČKOV


Če ste tudi vi starejši od 49, potem ste verjetno opazili, da se vam v življenje vračajo osebe ali situacije iz preteklosti. Gre za zadeve, ki jih takrat pravzaprav niste resnično dokončali, temveč so nekako nedorečene obvisele v zraku. Morda ste z neko osebo šli narazen, vendar se niste dokončno pogovorili in naredili "uradnega" zaključka. Torej ste energetsko še vedno precej povezani z njo. Morda se občasno celo srečujeta v sanjah, vendar tudi tam ostaja odnos nedorečen. Potem se vam pa po mnogih letih, celo desetletjih ta ista oseba v živo naslika pred vami! Vesolje jo je s-lučaj-no zalučalo pred vas (in seveda vas pred njo) in reklo: No, da vaju vidim, če sta zdaj kaj bolj zrela za jasen KONEC! In revčka nimata pojma, kaj zdaj dogaja, kaj jima je storiti. Morda sta celo tako naivna, da mislita, da lahko zvezo obnovita, zdaj, ko sta življenjsko pre-izkušena in modra in sploh. Kaj mislite, je to možno? Je to namen ponovnega srečanja? Ne, ni. Krog bo zaključen, ko si bosta pogledala v oči in si najprej sebi, nato pa drug drugemu priznala, da je takrat že moral obstajati tehten razlog, da nista ostala skupaj, zakaj bi naj torej sedaj bilo kaj drugače? Ljudje se sicer lahko zelo spremenimo, toda tisti osnovni razlog, zakaj smo se nekoč z nekom srečali, si dali, kar je bilo takrat aktualno, ostaja isti. In ta trenutek je za vedno mimo. Če pride do ponovitve, pride zato, ker nam življenje da možnost, da se tega resnično zavemo in se ustrezno poslovimo.
Zatorej: imejte pogum in recite ZBOGOM! Ter stopite novim dogodivščinam, novim osebam naproti! Vaša knjiga še ni končana! 

Avgust 2016

O LAHKOSTI BIVANJA

"Lahkost bivanja" je moj moto že od študentskih let, ko mi je prišel v roke roman Milana Kundere "Neznosna lahkost bivanja". Že protislovje pojmov v naslovu me je izzvalo. Vsak od nas si želi živeti lahkotno, čeprav to lahko razumemo na različne načine. Vsekakor pa ta pojem izključuje težave, naporno življenje, bolezen. Toda, kako k tej lahkosti sodi pojem "neznosno"? Neznosne so lahko prav težave in bolezni, napor, skrbi. To je torej pravo nasprotje lahkosti in brezskrbnosti, ko se kar prepustimo življenju, da nas nosi kot reka, mi pa samo plavamo z njenim tokom. Neznosno to plavanje postane, če smo obloženi z bremeni, ki smo si jih naložili nase skozi življenje. Ali če se skušamo premikati z zavezanimi rokami ali nekako ohromeli. Kaj šele, če nas nekaj žene, da plavamo proti toku. Ali pa je voda, v kateri plavamo, tako onesnažena, da nas zastruplja? Morda pa v našo reko priplavajo drugi plavalci, ki nas močno ovirajo pri premikanju naprej, nas celo ne spustijo naprej, ker želijo ostati ves čas na istem mestu: Vse to je lahko za nas neznosno.

Hrepenimo po lahkosti, če se tega zavedamo ali ne. Vendar pogosto ne vemo, kako jo doseči, kako si jo pridobiti nazaj, kajti v ranem otroštvu smo jo v veliki večini še imeli. 

Tako sem tudi jaz kot mlada ženska, ki jo čaka še veliko kilometrov reke pred izlitjem v ocean večnosti, ugotovila, da bolj poznam ta prvi pojem v naslovu romana. Drugega sem nekako nedoločeno slutila, verjela, da obstaja. Brala sem o stanju nirvane, ki jo dosegajo zen-budistični mojstri, vendar je to bilo zame čista abstrakcija. Kljub temu se je ta ideja, ta koncept življenja o lahkosti bivanja vsadil vame kot seme, ki čaka na ugodne pogoje za vzklitje in rast. Preteči je moralo še mnogo vode, plavanje v njej pa zame postati tako neznosno,

da sem se, plavalka, končno le odločila stopiti na kopno, ter s pomočjo strokovnjakov ugotoviti, kaj me tako zelo ovira in mi otežuje plavanje. Hotela sem se naučiti veščin lahkotnega plavanja.

Šele po vsem tem treningu sem si upala spet skočiti v mojo reko, kjer sem kmalu ugotovila, da veščine delujejo, da se res da plavati tudi drugače, torej brez napora, lahkotno. Tako zdaj vem, da se najlažje plava, če se vodi prepustiš. Kajti, kaj naredi voda, ko naleti na oviro? Ja, zaobide jo, vedno najde pot, pa naj si je ovira še tako ogromna! Popolnoma zaupam energiji moje reke. Voda v njej je bila tukaj od nekdaj in je večna. Ne bo je konec, tudi ko se bo kot reka izlila v ocean. Energija se ne izgubi, nam je povedal že veliki Einstein. 

To dejstvo me izredno pomirja, me dela brezskrbno, lahko. In če sem se večino dosedanjega življenja s težavo premikala naprej ter se tako posvečala oviram, da nisem imela časa opazovati prečudovite narave vse naokoli, se zdaj zaradi te lahkosti lahko oziram naokoli, uživam v lepotah vsakega trenutka, navidezne ovire pa razumem kot zanimive izzive, ki me vedno kaj novega naučijo.

Ta lahkost bivanja je tako nova kvaliteta v mojem življenju, da se nanj privajam že nekaj let. Bolj ko se prepuščam, bolj lahka sem, laže je plavati. Nemogoče se mi zdi, da mi bo kdaj postala neznosna.

Maj 2016

KAKO SE IZ NEMOČNE "ŽRTVE" PREOBRAZIMO V SUVERENEGA VODJO?

 

Vsi smo se že kdaj v življenju, nekateri pa kar pretežno, počutili kot "žrtve". Kot nemočni, ubogi jaz, kateremu drugi, sistem in razne situacije grenijo življenje. Ubogi jaz, ki nikakor ne dobi tega, za kar si že toliko časa prizadeva, ki mu drugi določajo, kaj mora delati. Krivi so starši, učitelji, nadrejeni, sodelavci, partner, otroci, sistem, država, Angela Merkel, Obama, klimatske in klimakterijske spremembe itd. v nedogled. Vendar, če se resno zamislim: Ali je to sploh mogoče? Ali je realno kriviti sistem v državi ali sodelavce za moje današnje pesimistično razpoloženje, tečnarjenje in konflikt s sodelavcem/sodelavko? Hm, niti ne. Če prav pomislim, sem za to "kriva" oziroma odgovorna sama, ker sem se recimo včeraj že milijontič sprla s svojo mamo in to tako, da zagotovo ne bova govorili še naslednjih nekaj mesecev. In ker so me preplavila stara čustva in stari vedenjski vzorci, sem zdaj tečna kar vsepovprek in so krivi kar vsi po vrsti. Smilim se sama sebi in se počutim kot "žrtev". Vsaj malo mi odleže, če lahko svojo jezo znesem še na koga in ga nahrulim ali vsaj grdo pogledam.

To je sicer še blag primer prevlade čustev nad našim vedenjem, mnogo hujši primer je, ko v delovnih okoljih prihaja do že kar trendovskega mobbinga, ovadb ali celo odpustitve iz podjetja. Seveda ne gre vseh primerov mobbinga metati v isti koš, vendar gre velikokrat za čisto subjektivna doživljanja, ki niso združljiva z objektivno realnostjo. Ponekod je že dovolj, da kdo nekajkrat "narobe" pogleda sodelavca/sodelavko, in se ta že počuti kot žrtev mobbinga. Teh zgodb iz prijateljskih krogov poznam že toliko, da bi lahko govorili o nevarni epidemiji. 

A kako jo preprečiti? Kako doseči, da se ne bi več počutili kot "žrtev" drugih in raznih situacij? Kako priti do stopnje, na kateri se zavedamo, da smo za svoje počutje in to, kar se nam dogaja, odgovorni sami? Kako doumeti, da je "napačen" pogled sodelavke morda samo moja projekcija, ki z njo ni v prav nobeni povezavi, temveč je moj problem, ki ga projiciram na druge, zanj krivim druge?

Eden od zelo učinkovitih načinov je gestalt svetovanje, ki je neke vrste "mlajši brat" gestalt (psiho)terapije. Je povabilo k novi perspektivi nase, na svoje čutenje in vedenje. Je povabilo k novi orientaciji v življenju, k procesu, v katerem se nam ponudi priložnost, da odkrijemo svoje moteče vedenjske vzorce, pa tudi skrite potenciale in jih začnemo zavestno živeti.

Metode, ki jih uporablja gestalt svetovanje, segajo od povsem enostavnega opazovanja dogajanj v lastnem telesu ali okolju, sporočanja o tem (lahko neposredno ali preko simbolov), preko vaj s telesom, pa vse do zelo kreativnih metod kot so risanje, oblikovanje gline, pisanje, pripovedovanje zgodb, fantazijsko potovanje, pantomima, igranje vlog ipd. Ta kreativen način omogoča vpogled v vsebine nezavednega na metaforični, simbolni ravni, kar je za klienta po eni strani zelo nežen pristop, po drugi pa prav zaradi moči simbola izredno učinkovit. Seveda je ključnega pomena pogovor s svetovalcem, ki z veliko mero empatije senzibilno a odločno vodi klienta do vedno širšega zavedanja svoje situacije, svojih notranjih vzgibov. Svetovalec mu pomaga tudi, da sam najde rešitve za izzive v svojem življenju.

Tako se iz srečanja v srečanje vedno bolj poglabljamo v skrite prostore svojega nezavednega, ozaveščamo njegove vsebine in s tem vzroke svojih težav. Prav to ozaveščanje nam odpre nov pogled na številne, še neizkoriščene možnosti:

  • Postopoma uvidimo, da nismo več nemočne "žrtve" lastnih nezavednih vzorcev vedenja, ki so prej pogojevali naša čustva in dejanja. Ker smo jih ozavestili, takorekoč "razkrinkali", nimajo več moči nad nami.

  • Skozi proces se nam razkrijejo nove možnosti ravnanja v različnih situacijah. Svoja čustva in delovanje smo sposobni zavestno usmerjati.

  • Z ozaveščanjem smo prevzeli tudi odgovornost za vsa svoja dejanja nase in ne krivimo več drugih.

  • Namesto da sledimo tujim predstavam o tem, kako naj bi živeli in delovali, svoje življenje zelo aktivno kreiramo sami po svojih željah in potrebah, seveda z zavestnim in sočutnim upoštevanjem drugih v naših odnosih.

  • V naše življenje se postopoma naseli globok mir, postanemo radostni in s tem seveda bolj zdravi.

  • Izboljša se naša komunikacija z drugimi, iz našega življenja kot po čudežu izginejo "negativne" osebe. Ker smo mi postali pozitivni, k sebi privlačimo pozitivne osebe.

Ker smo sproščeni in umirjeni, smo sposobni zaznati nove priložnosti, ko se te pojavijo. In to avtomatično vodi do tega, da končno delamo to, kar smo si morda vedno želeli. Da živimo svojo poklicanost. 

  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
  • Pinterest
  • Tumblr Social Icon
  • Instagram